Butik - Oprema butične trgovine
Arhart d.o.o.
Interier in exterier
Pod hribom 58b
 
1000 Ljubljana
MOBI 041 731 911
 

Butik - Oprema butične trgovine

Torej, v petdesetih letih, kot sem že omenila, je bilo butičnih trgovin na pretek.

Pravzaprav večjih trgovskih centrov takorekoč niso poznali, zato je bila vsaka od njih samostojna, majhna enota. Kljub velikemu porastu ogromnih trgovskih centrov, se je še vedno ohranilo, do današnjih dni, cel kup malih, butičnih trgovin, s to razliko, da jim dajemo danes vse večji poudarek.



unikatni seti za izložbo srebrnega nakita
 
       1     2     3     4     5     6     7      

Tako kot ima trgovski center določene zakonitosti in zanimivosti, enako velja za majhne trgovinice. In danes nas kot kontrast velikim objektom vse bolj privlačijo.

Oblikovanje prostorov butikov je atraktivni izziv za marsikaterega oblikovalca in njihova kvaliteta dosega zelo visok nivo. To niso več prostori kamor pridemo po kruh, meso, nogavice ali klobuk čez pult.

To so dejansko pravi razstavni prostori izdelkov, ki nas vsakodnevno mamijo.

Bik butik, butik kruha, nogavičar butik, butik parfumov, butik s čevlji, butik s klobuki, pohištveni butik, butik z urami, ...

Danes si lahko omislimo kakršenkoli butik.

S kakršnokoli dejavnostjo, izdelki, v kateremkoli ambientu in na različnih lokacijah. Prodajamo lahko, karkoli nam pade na pamet.

Ljudje brskajo in iščejo, iz dneva v dan, kaj še ni prišlo na trg, da bi njihovi izdelki postali zares aktualni.

Postavljajo različne ambiente, zbirajo najrazličnejšo ponudbo, embalažo, ovojne papirje, kako ponuditi izdelek, kakšen odnos vzpostaviti do stranke, kako se ji približati.

Za ogromno vprašanji vedno stojijo iztočnice, na katere se je vredno opreti, če hočemo doseči kvaliteten nivo naše prodaje in zadovoljiti različne stranke.

Prvo, kar se moramo vprašati je, katere so naše potencialne stranke, ki bodo naš izdelek kupovale.

Je to širša množica ali ozek krog potrošnikov in se na ta način čimbolj prilagoditi njihovemu načinu razmišljanja in življenskemu slogu.

Kakšno je njihovo preživljanje dneva, da lahko določimo trgovini delavni čas oziroma urnik. Kakšno je njihovo gibanje, da se lažje odločimo za lokacijo našega butika.

Kakšen cenovni razred vzpostavimo glede na njihov zaslužek. Kakšne so njihove življenske potrebe in čemu dajejo prednost.

Kakšen imajo odnos do prostora, ko že načrtujemo ambient. Ali je njihov okus klasičen ali nekoliko ekstravaganten. Kakšne so njihove navade oziroma običaji.

Kako preživljajo prosti čas.

Vse to močno vpliva na snovanje tistega kar hočemo prodajati. Predvsem pa je pomembno kako bomo izdelek razstavili in kako ga bomo stranki ponudili. Pomemben je torej naš vizualen in hkrati verbalen odnos do stranke, če želimo biti z našim butikom uspešni.

Kljub vsem danim odgovorom, ki smo jih uspeli izluščiti, pa velja nekaj klasičnih napotkov, ki so skupni za vsako dejavnost.

Lokacijo imamo izbrano.

Prostor ambienta tudi.

Najprej se orientiramo na naš vhod oziroma pročelje, fasado. Tisto kar prodajamo znotraj, naj bo stranki jasnio že na zunaj in naj se predvsem razlikuje od stavb v naši bližini ali naj bo vsaj drugače poudarjeno.

Zanimivi napisi, atraktivna barva fasade z zanimivimi zaključki in dekorjem na fasadi, mogoče postavljena lutka v ospredje, dekorativni dodatki, svetlobni napisi, talne obloge, ki vodijo do vhoda, bohotno rastlinje, itd.

In seveda izložbeno okno.

Vpijoče na pogled, vendar seveda z veliko mero okusa. Danes vidimo vsemogoče ekstravagantne ideje za še tako običajne, vsakodnevne izdelke.

Butikov s kruhom je ogromno in poleg tega, da poskrbimo da bo kvaliteta našega kruha zares dobra, moramo vedeti, kakšen prisrčen design vzpostaviti v izložbeno okno, da bodo ljudje prišli prav k nam.Podobno je s čevlji. Biti morajo predvsem udobni, ampak to še ni vse.

Kako bomo stranko prepričali, da bo vstopila k nam in to udobnost sploh preizkusila?

Kakšen sistem vizualizacije izdelkov bomo uporabili?

Na policah, po stenah, vegastih oblikah, obešalnikih, stojalih, na katerih višinah, itd. Na ta način bomo skonstruirali prostor z neko osnovno podobo.

Na primeren način, s sodelovanjem strokovnjakom ga bomo primerno osvetlili. Naredimo lahko tudi kakšen optični trik in se poslužimo ogledal, poslikav na način iluzionizma prostora, barvni trik, itd.

Ko imamo rešeno grobo osnovo prostora, začnemo razmišljati o izdelku.

Tretja zadeva znotraj prostora je preglednost ponujenih izdelkov.

Natrpanost odpade.

Butik mora biti že na prvi pogled zračen, odprt, nevsiljiv, prisrčen in orientacijsko nameščen. Ni nujno, da postavimo na razstavne police kar vse izdelke povprek, ker to ni bolšji sejem, ampak butik z veliko mero okusa. Vizualno izpostavimo iz vsake vrste izdelkov po nekaj artiklov.

Če bomo stranko pravilno zanimirali, nas bo sama povprašala še po kakšnem dodatnem izdelku. Tisti, ki so razstavljeni morajo torej narediti na stranko določen vtis, da bo njeno povpraševanje naraslo.

In na koncu zaključimo z dekoracijo, ki vsekor ni zanemarljiva, samo paziti moramo, da izdelek poudari, ne pa prekrije. Če nas bodo stranke spraševale za nakup dekorativnih izdelkov in ne po dejanskih naših izdelkih, smo se ušteli. Zato na prvem mestu razmišljajmo o atraktivnosti izdelka, dekoracija pa naj bo njegova spremljava.

Igramo se lahko z različnimi vazami, stebri, kamenjem, kipci, zavesami, preprogami, lestenci, urami, bordurami, mozaiki, vodnimi efekti, .... in vse več je takšnih ambientov, ki spominjajo na dom in s katerimi se stranka poistoveti.

Zgodba o prostoru je zaključena.

Potrebujemo še zgodbo o embalaži oziroma ovoju izdelka in njegovih dekorativnih dodatkih. Ko damo izdelek iz rok, naj se čimbolj približa tistemu, kar bi lahko odnesli nekomu kot darilo.

Res da z vsemi izdelki tega običajno ne počnemo, vendar je tudi vprašanje kako artikel zaviti in zdekorirati vedno bolj poudarjeno.

Vizualno predstavitev smo opravili.

Kakšno verbalno pot bomo ubrali za osvojitev naših strank, pa je veliko odvisno od našega osebnega pristopa do ljudi. Nekateri so sposobni stranko pregovarjati do o­nemoglosti in jim nikoli ne zmanjka spretnih besed, drugi jih posadijo na udobne zofe in jim prijazno postrežejo s čim dobrim, tretji pa odločitev nevsiljivo prepustijo stranki.

Vse pa je pač odvisno predvsem od tega, na kakšen tip stranke smo naleteli in kako vzpostaviti pravilen odnos do nje. To večkrat začutimo že ob prvem kontaktu.

Ali stranka sama ve, kaj hoče, ali pričakuje od nas popolno podporo ali pa potrebuje le kakšen pameten nasvet.

Prijazno okolje in prijeten nasmeh pa sta v vsakem primeru dobrodošla.


Špela Zorčič je oblikovalka prostora. Študij je zaključila na priznani visoki šoli v Ljubljani “Arthouse, college of visual arts”, edinem visokošolskem zavodu v Sloveniji in redkih v Evropi, ki ima štirileten program usklajen z bolonjsko konvencijo.
Prof. Darko Slavec, akad. slik. in graf. spec.: “Špela Zorčič je vsestranska likovnica in oblikovalka. Ukvarja se s prostorskim oblikovanjem, dekoriranjem, slikanjem, izdelovanjem unikatnih izdelkov, poučevanjem in pisanjem strokovnih člankov. Značilnost njenega dela v zadnjih nekaj letih je predvsem oblikovanje najrazličnejših ambientov: od prvih idejnih osnutkov, ki jih avtorica risarsko in slikarsko oplemeniti, do končne realizacije, ki vsebuje, s pomočjo ustreznih izvajalcev, postavitev talnih oblog, ustreznega pohištva, raznih vrst tkanin in svetlobnih teles, estetske in barvne študije ob poslikavi sten ter dekoraciji in aranžiranju prostora."